nedelja, 22. december 2013

Prezgodaj odpadel cvet.

"Ne ure ne dneva"...
Bilo je pred devetnajstimi leti, ko je na srečanju težkih invalidov v Ledinah v kotu dvorane sedelo drobno dekle, pogreznjeno v svoje misli. Obraz brez barve, oči sramežljivo povešene, komaj kakšen gib, le toliko, da je bilo videti, da ni kip. Ko sem prebirala svoje pesmi, se je zganila in položila roki na mizo in samo oči so ji spregovorile. Potem sva postali prijateljici in skupaj hodili na literarne šole in kolonije JSKD. Sprva je kot plašen vrabček sledila predavanjem, a z leti se je njena zaprtost stopila.
Ljubila je morje in vsaka njena pesnitev je bila namenjena njemu. Bil je njen ljubimec in varuh še iz najstniških časov, ko je njeno telo potrebovalo zdravljenje v bolnišnici Valdoltra. Vse življenje se je v samotnosti in zadregah zatekala k njemu in glasbi. Ta ji je bila vse. Pa sem jo vprašala, kako ima lahko vse noči slušalke na ušesih.
"Ko mi je pa tako lepo!" Bilo ji je res lepo, saj je do minute izkoristila čas, ko sva leto za letom, vsakič v drugem kraju nabirali znanje in kovali nova prijateljstva. Morda prav zaradi umirjenega značaja so jo mladi imeli radi v svoji družbi. Prosti večeri so se ponavadi raztegnili do jutra. Včasih se je s slušalkami na ušesih umaknila v kakšen samoten kraj, zato me je večkrat zaskrbelo, ko je bila ponoči njena postelja prazna, da ni kaj narobe. Ja, nekaj je bilo v tem dekletu, največ pozitivne energije, pravičnosti in prikrite razigranosti. Zadnja leta, kot da se ji nekam mudi, je začela hoditi na dramske delavnice, na duhovno izpopolnjevanje, kjer je lani diplomirala in pisala je o morju. Bila je članica literarnega društva RIS in logaškega Zeleni oblaki. Kljub invalidnosti je imela toliko moči kot je ne zmore marsikateri zdrav. Vse kar se ji je v letih nabiralo in bilo zadržano v njej, je sedaj planilo na dan. Spregovorila je in se uprla povijanju v vato, hotela je zaživeti, ne glede na fizično nemoč, hotela je končno biti ona. Uspelo ji je kot v nevihti upognjenemu drevesu, spet vstati pokonci. Nekaj časa je celo poučevala verouk v Godoviču in organizacija literarnih večerov ji je bil še poseben izziv, delanje z otroki pa sploh. Skupaj z njo so rasle tudi njene pesmi. Zadnje smo slišali na literarni delavnici z mentorico Cvetko Bevc in jih bomo le prebirali v letošnjem zborniku. Tiste velike načrte za drugo leto je Manja, žal, odnesla s seboj ...
Draga Manja, na tvoji novi poti bomo vsi tvoji vedno s teboj. Pogrešali te bomo in morje bo ... z nami vred jokalo.
Pesem posvečena tebi v moji pesniški zbirki "Slana Vitica življenja" bo tokrat epitaf.

Zaprta vedno v svojo školjko,
v drugačen svet, le njen,
se je pevesila na stol.
Telo skrivenčila v krivuljo
in lezla vedno bliže k tlom,
kot ptič s pristriženo perutjo.
Uperila je prste v sončni žarek,
ki se je pravkar speljal skozi šipo,
priprla veke in z zamolklim glasom
trdo zabodla vanj,
kot da bi on porezal njeno dušo.
Resnico je razsula,
izruvano iz kdo ve kakšne bolečine,
ko se trdo izlajnala je v svet.
Vendar je obtožila le svoj čas,
potisnjen v nebogljenost,
da slan nam kapnil je v dlani.



Ana Balantič


V letu 2014 napišimo na vrata, da nimajo ključa,
da so odprta za prijatelje, da imamo čas zanje.
Ko bo odzvonilo polnoč, se ne ozrimo nazaj, nadenimo si mavrična očala, prižgimo luč, da
bodo izginile sence! Z nasmehom
raztržimo napete tetive in
pot bo lažja! Odprimo srce
na stežaj, čeprav bo bolelo,
če vanj ne bo zmogel
vstopiti nihče!
Kljerkoli
boste,
vse
lepo
in
mnogo
osebne
sreče
vam želi Ana Balantič





sreda, 18. december 2013

Tretje mesto Slavice Uršič na natečaju Spomin na prvi šolski dan

Leto se poslavlja. Bilo je uspešno. Nič koliko dejavnosti in priznanj ga je spremljalo. Malo pred koncem se veselimo tretje nagrade. Dosegla jo je Slavica Uršič s sodelovanjem na natečaju Spomin na prvi šolski dan.
Sprašujemo se, ali je to zadnje na kar smo letos ponosni?
Prispevek nagrajenke je objavljen na skrajnem levem delu naše spletne strani.
Slavici iskreno čestitamo.

Zapisala: Irena Cigale

ponedeljek, 16. december 2013

Ko postane življenje umetnost, ki človeka objame ...

Literarni večer s pesnikom in pisateljem Daretom Likarjem je večer, ko misel in beseda postaneta pesem in zgodba, je večer, ko pesem in zgodba postaneta avtor sam, sam v sebi in z vsem, kar je, več in večji kot vse, tak kot je in to, kar je s svojo toplino, milino, srčnostjo, razumevanjem in umevanjem, umetnik, ki se mu moremo in zmoremo pokloniti, ker se s tem priklonimo njegovi notranji lepoti, tako osebnostni kot umetniški.

Njegovo umetnost piše življenje in njegovo življenje je umetnost, ker Dare Likar ve in razume.

Večer z avtorjem je bil sončen, topel, svetal in ljub. Sooblikovali sta ga Ivana Gantar kot voditeljica pogovora in Brigita Smolnikar z uvodno predstavitvijo in z brano umetniško besedo iz pisateljevih del.

Prireditev je potekala v Mestni knjižnici Franceta Bevka v Cerknem in dotaknila se me je kot nekaj, kar človek objame in spravi na posebno mesto svojega duha.



Cerkno, 12.12.2013
Zapisala: Ksenija Zmagaj

ponedeljek, 9. december 2013

Literarni večer!

Knjižnica Cerkno vas v četrtek ob 18h vabi na literarno urico s pisateljem Daretom Likarjem. Ob pomoči ge. Brigite, vodje knjižnice se bo z avtorjem knjig “kovač je dec” in “Faca” pogovarjala predsednica idrijskega literarnega društva RIS, Ivana Gantar.
Beseda bo tekla o pisanju, knjigah in še marsičem.

Dareta lahko slišite tudi jutri na radiju Primorski val v Kulturni oddaji po 17 uri.



»Ja, moj je pa…….tak….kako bi rekla…Pošten!«
Sledilo je nekaj dolgih trenutkov, saj so
ostale najprej reagirale skoraj osuplo in jo gledale, kot da je rekla nekaj
strašno čudnega. Zadrego je prekinila Nerga s celim kupom besed, tako da je
zgledalo, kot da prej sploh niso govorile o svojih strašnih mačotih. Babe so
bile že zelo dobre volje. V nadaljevanju so si začele že praviti vice, ki so
sprožali salve cvilečega smejanja. Proti koncu so celo tudi malo zapele, a s
tem niso pretiravale. Pomanjkanje ubranosti je bilo celo za rahlo opite
izvajalke preveč očitno.
Oštarijo so precej po polnoči počasi zaprli.
Gospe so poklicale svoje moške in se hitele poslavljati. Polne so bile obljub
in zagotovil o pogostejših srečanjih in o tem, da se bodo kdaj poklicale.
Šefica je Nergo in Fensi povabila v svoje vozilo, da ju pelje do centra, kjer
ju bosta dedca pobrala. Kraja njuna soproga menda nista preveč vajena. Ona je počakala in jim ob odhodu še pomahala. Ravno takrat pa jo je iznenada prešinilo.
»Aja,« je zaklicala, »pa še to sem pozabila…«
Ostale tri v avtu niso slišale in so mislile, da je odhajajočim prijateljicam pač
poslala le še en pozdrav in njena misel se je čisto sama izgubila v hladni
decembrski megli, ki se je vlekla med lipami predmestnega drevoreda. …..
»Pa zgodbe tudi piše!!!!« (odlomek: Štiri gospe … Faca)

petek, 6. december 2013

Urška 2014

Festival Urška združuje mlade, še neuveljavljene in uveljavljajoče se avtorje, ki pišejo v slovenskem jeziku. Skozi strokovno selekcijo šestih regijskih srečanj izberemo pet finalistov, najboljšemu JSKD RS v naslednjem letu izda knjižni prvenec.

Sodelujejo lahko avtorji, stari od 15 do 30 let (v 30. letu svojega življenja je France Prešeren napisal Slovo od mladosti, to je - poleg mladosti, zrelosti in priložnosti za objavo prvega literarnega dela - razlog, da smo zgornjo starostno mejo sodelujočih omejili), ki svojega dela še niso izdali v knjižni obliki (razen v samozaložbi). Pošljejo lahko še neobjavljeno prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) in dramska besedila (odlomek, prizor – do 10 strani).
Prispevki morajo biti napisani z računalnikom in poslani po elektronski pošti, in sicer: v eni priponki so podatki avtorja s šifro (avtorjeva šifra, njegovo ime in priimek, domači naslov, izobrazba, poklic, letnica rojstva, telefonska številka, elektronski naslov), v drugi priponki so besedila, označena s šifro. Strokovni spremljevalci dobijo v branje samo šifrirana besedila, avtorji se razkrijejo na šestih regijskih srečanjih.
Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Dela izbranih avtorjev bodo objavljena na način in v obsegu, ki bo ustrezal finančnim možnostim prirediteljev.
Revija Mentor poleg natečaja za mlade literate vsako leto razpiše tudi natečaj za seniorje V zavetju besede (objavljen bo marca 2014), s februarjem 2014 pa bomo odprli še nov tematski razpis za literarne ustvarjalce med 31. in 60. letom.
POTEK NATEČAJA
Vse sodelujoče avtorje bodo prireditelji povabili na eno od šestih regijskih srečanj, ki jih bodo gostile območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Srečanja v obliki kratkih literarnih delavnic bodo potekala od februarja do maja 2014, in sicer:
sreda, 5. februarja 2014, Gornja Radgona (za SV Slovenijo)
petek, 14. februarja 2014, Zreče, Slovenske Konjice (za Celjsko in Koroško)
petek, 14. marca 2014, Metlika (za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje)
petek, 21. marca 2014, Sežana (za Primorsko)
sreda, 26. marca 2014, Ribnica (za Osrednjo Slovenijo)
petek, 9. maja 2014, Škofja Loka (za Gorenjsko).
Regijske žirije in državni selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki izbrali najboljše avtorje za nastop na regijskem in finalnem srečanju.
Finalni del festivala bo 17. in 18. oktobra 2014 v Slovenj Gradcu, z nastopom finalistov Urške 2014 in s predstavitvijo prvenca Tinke Volarič, uršljanke 2013.
NAGRADA
Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa na finalnem delu festivala Urška oktobra 2015 v Slovenj Gradcu. Avtorji bodo kot honorar poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca dobili tudi sto izvodov svoje knjige.
Uredništvo si pridržuje pravico, da prvenca ne natisne, če bo menilo, da delo še ne zadošča kriterijem za objavo. V tem primeru bo izbor najboljših besedil objavljen v reviji Mentor in tudi honoriran.
Prispevke je treba poslati na uredništvo revije do 17. januarja 2014 na elektronski naslov: mentor@jskd.si, z oznako – Zadeva: Urška 2014.

Več informaciji in prijavnica na www.jskd.si
Posredovala: Dragica Čuk-Novak

petek, 29. november 2013

Zrele poti je Rafka Terpina



Zrele poti je Rafko Terpin poimenoval svojo novo knjižno pridobitev. V zelo zabavnem, ravno prav dolgem pogovoru, ki ga je zelo lepo vodila Milanka Trušnovec, prav tako kot Rafko članica RIS-a, sicer ni želel eksplicitno razložiti, kako je prišel do tega naslova in kaj je želel z njim povedati. To, kot še marsikateri detajl iz knjige, pušča bralcu in njegovi lastni razlagi. Seveda pa z zrelimi potmi namiguje na to, da so mu te steze, kotički, neznani prostorčki, blizu že zelo veliko let. Nekateri se v njegovih petsto opisanih pohodih tudi ponavljajo. Nikakor pa niso dvakrat isti, kot po besedah avtorja kar zajetne, kvalitetno oblikovane knjige, v naravi nikoli ni nič dvakrat enako. Podobo, barve in doživljanje vedno znova in vedno drugače riše letni čas, vremenske razmere in lastno razpoloženje.
Predvsem pa velja poudariti, da gre za natančnega in neutrudnega opazovalca, ki kot akademski slikar, krajinar in kolorist, poleg svojega razkošnega znanja, premore močan, neutruden občutek za naravo, tako za njeno robato in neprekosljivo moč, kot tudi za najmanjše detajle v obliki komaj opaznega življenja.
Svoje mnogotere izlete večinoma po bližnjih, manj znanih hribih opisuje tako, da bralec ne dvomi v iskrenost doživljanja, kot nam ga podaja. Poetično, poglobljeno in natančno riše svoje poti. Seveda bo lahko tu in tam kak planinec njegov zapis uporabil kot vodnik za svoj turo, vendar to zagotovo ni bil Terpinov glavni namen.
V polni idrijski galeriji smo preživeli lep, poučen in sproščen večer. Našemu članu ob novi izdaji iskreno čestitamo in mu želimo uspešno delo ter veliko lepih poti še vnaprej.



Napisal: Dare Likar

Foto: Anka Vončina

Kako pa v RISu Primorci beremo

Naj se še tako vrtimo okoli nasilja, to ostaja, je bilo in bo. Zato tudi mi Primorci, ki skozi leto pridno prebiramo raznovrstno slovensko literaturo ne moremo mimo tega problema. Vsaka povest, roman ali pesem ima vtkano tudi nit, ki se ji reče žalost, trpljenje, izkoriščanje. Če se pisatelju slučajno zapiše preveč sreče v knjigo, pravimo, da je patetična, neresnična, mlačna, plod njegovih neuresničenih sanj. Bralne brbončice se napihnejo samo ob grozljivkah. Te dni se na spletu vrti zgodba o nasilju nad našim pesnikom in pisateljem Kajetanom Kovičem, drugim še živečim od znane četverice v Pesmih štirih.    
Ob letošnjem zaključku Primorci beremo, smo se soočili z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, predavateljico, publicistko, pisateljico in humanitarno delavko, predvsem pa nekdanjo vrhovno državno tožilko, ki je pred devetimi leti, vseskozi soočena z nasiljem v družinah, ustanovila Beli obroč Slovenije. Je ženska z občutkom za pravičnost in pravi, da je bila že od nekdaj posebna.  V mestni galeriji med slikami idrijskih motivov letošnjega Bienala slikarjev amaterjev, smo se v petek 22. novembra predali njenemu zvenečemu glasu, ki še kako kliče po strpnosti, dobroti ... Njeno priznanje o nemoči celotne organizacije vsem prizadetim nuditi pomoč, zavetje, pravico, nas je presunila. Ni denarja, sodni mlini prepočasni. Med drugim pa jim čas kradejo še ljudje, ki bi se pravdali za vsako figo, že zaradi sosedove smreke, ki zakriva pogled na dvorišče tretjega soseda, zaradi preglasnih zvonov, zaradi mladega para, ki ne more ukrotiti joka otroka, ki zjutraj noče v vrtec in ga je polna ulica, zaradi ...  
Pred nami je razgrnila smisel svojega početja in nam dala misliti. V podporo žrtvam nasilja se je tudi tokrat odpovedala honorarju in letošnjim bralcem je podarila eno od štirih izdanih knjig Živi in pusti živeti, v kateri je zbrala kolumne, ki so se nabirale devet let odkar obstaja Beli obroč.
Da smo tudi v našem RISu bralno navdušeni, pove že udeležba štirih članic Sabine Eržen, Anke Vončina, Slavice Uršič in Ane Balantič.  Novica, da je Daretova Faca najbolj brana v letošnjem letu v idrijski knjižnici in da je prišlo priporočilo za njeno umestitev na seznam od ene Primorskih knjižnic, je tudi dovolj zgovoren dokaz kakšne potenciale imamo v društvu.

Napisala: Ana Balantič

ponedeljek, 25. november 2013

Vabilo

Mestna knjižnica
Idrija

vabi na predstavitev nove knjige
 

RAFAELA  TERPINA

ZRELE POTI

(500 popotnih zapisov z gričev, hribov in gora).

 
Knjigo  ZRELE  POTI bosta predstavila avtor Rafael Terpin
 in mag. Milanka Trušnovec. 

 
Vabljeni v galerijo nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija, v torek, 26. novembra 2013, ob 18. uri.

sobota, 23. november 2013

42. literarni natečaj revije MLADIKA

 

  1. Revija Mladika razpisuje XLII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi.
  1. Na razpolago so sledeče denarne nagrade

    PROZA
    prva nagrada 500 €
    druga nagrada 300 €
    tretja nagrada 250 €

    PESMI
    prva nagrada 300 €
    druga nagrada 150 €
    tretja nagrada 100 €

  1. Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, Ulica Donizetti 3, 34133 TRST, do 1. DECEMBRA 2013. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani (oziroma 25.000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste in šifre lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: redakcija@mladika.com
  1. Ocenjevalno komisijo sestavljajo: pisateljica Vilma Purič, prevajalka prof. Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina Umek, prof. Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno.
  1. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku – Prešernovem dnevu – na javni prireditvi in v medijih. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 2013. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo.

Rokopisov ne vračamo!


Posredovala: Dragica Čuk Novak

petek, 22. november 2013

Spomini na moj prvi šolski dan

Spomini na prvi šolski dan so nekaj posebnega. Še posebej, ko smo prvič prestopili prag osnovne šole.
Kakšni spomini vas vežejo na prvi šolski dan?
Svoje prispevke ( v obliki črtice, eseja, proze, poezije) nam pošljite do 30.11.2013 na naslov: vladka@ventilatorbesed.com

Prispevki naj ne obsegajo dolžine dveh tipkanih strani.
Kvalitetni prispevki bodo objavljeni v spletni reviji  www.ventilatorbesed.com reviji za kulturo, vzgojo in izobraževanje.
Najboljši trije prispevki bodo nagrajeni s knjižnimi novitetami naše založbe.
Ventilator besed, literarni natečaj KAKŠNI SPOMINI VAS VEŽEJO NA PRVI ŠOLSKI DAN, vodita Vladimira Rejc in Dunja
Krajnc.
Veliko literarne ustvarjalnosti in navdiha, drage bralke, dragi bralci!

Posredovala: Dragica Čuk Novak

Prvi natečaj – odprt do 30. novembra 2013

Manjkajoče poglavje, ki povezuje knjigi
Prekletstvo družine LeRoy in Nevesta grofa Ewiga
To je natečaj za vse tiste, ki imate bujno domišljijo in ste že prebrali knjigo Prekletstvo družine LeRoy ali jo boste prebrali do konca tega natečaja.
Sedaj, ko ste za pokušino spoznali kako se je nadaljevala Brigitina zgodba, vas vabim, da napišete kako so se prepletala življenja Brigite, Liama in Nine v času od zaključka knjige Prekletstvo družine LeRoy do začetka knjige Nevesta grofa Ewiga.
Besedilo naj ne bo daljše od treh strani formata A4 (pisava Arial, velikost 12) oziroma od 6000 do 8000 znakov. Lahko pišete o celotnem vmesnem obdobju, lahko o samo enem skupnem dogodku v tem času, ki jih je povezal, ipd. Vse je prepuščeno vam in vaši domišljiji.
S sodelovanjem na tem nagradnem natečaju dovoljujete objavo imena in uporabo prijavljenega besedila na tej in na Facebook strani.
Svoje izdelke prijavite na natečaj tako, da jih pošljete v elektronski obliki na naslov Natecaj@KsenijaYoderBatic.si najkasneje do 30. novembra 2013.
Nagrajenci bodo razglašeni v ponedeljek, 16. decembra 2013.
Pritožba na izbor ni mogoča. Nagrade ni mogoče zamenjati za denar ali za katero koli drugo nagrado.
VABLJENI K USTVARJANJU!
3 najbolj ustvarjalne in originalne natečajnike čakajo naslednje nagrade:
1.
Postal boš eden izmed stranskih junakov knjige Jantarjev ujetnik (delovni naslov nadaljevanja knjige Nevesta grofa Ewiga).
Kaj to pomeni? Preko Skype-a (vikend, 30 min) bova skupaj določila ime (lahko tvoje ali pa drugo ustrezno ime po tvoji izbiri), osebnostne in vizualne lastnosti ter ozadje tvojega junaka, ki bo igral manjšo stransko vlogo v knjigi Jantarjev ujetnik.
Vrednost nagrade: neprecenljiva.
2.
Prejel boš knjigo Prekletstvo družine LeRoy s podpisom ali, po želji, s posvetilom avtorice v vrednosti 24,99 EUR.
3.
Prejel boš broško po izbiri iz serije brošk Prekletstvo družine LeRoy v vrednosti 16,65 EUR.
Dodatna nagrada za sodelovanje:
Izmed vseh, ki boste sodelovali v kateremkoli izmed treh natečajev, bomo 27. decembra 2013 izžrebali tudi enega srečneža ali srečnico, ki bo prejel najnovejšo bralno napravo Kindle Paperwhite v vrednosti 139 USD.

Če boš s svojimi prispevki sodeloval na dveh ali vseh treh natečajih (ne glede na število poslanih prispevkov za posamezen natečaj), bo tvoje ime 2x oziroma 3x v bobnu za Kindle Paperwhite.


Posredovala: Dragica Čuk Novak

sreda, 20. november 2013

Nedelja 17. novembra 2013 literarna delavnica društva RIS v osnovni šoli Idrija.

Tisti, ki rabimo še veliko pik na i v našem pisanju, smo se, tokrat že drugič srečali s Cvetko Bevc, pisateljico, pesnico, scenaristko in muziologinja. Sama pravi, da je multipraktik.
Ker nikoli ne bomo imeli niti približno vsega tega kar imajo s svojo kilometrino mentorji, so še kako dobrodošla taka srečanja.
Kaj pa je sedem ur napenjanja možganov. Saj nas je neumorna mentorica z nauki, zanimivimi nasveti, praktičnimi vajami in izčiščevanjem naših besedil, ves čas držala v pripravljenosti. V naše glave se je nateklo toliko napotkov, da bo doma popravkov in obdelovanja že zapisanega za malo morje. Seveda za tiste, ki smo njeno kritiko vzeli za sveto. Kajpak za to, saj bodo oni naši prvi bralci. In pisati za bralca takega in drugačnega zahteva samodisciplino in samokritiko, ki ti jo lahko vcepi samo dober mentor, če ga hočeš upoštevati. Da pa je ta dober, zaznaš po tem, da ti upa skritizirati, zate tako v nebo vpijoče in oh in sploh odlično besedilo, v katerem se kopaš predno stopiš pred obličje strogega sodnika.
Udeleženci literarne delavnice smo bili: Radica Pahor, Slavica Uršič, Ivana Gantar, Manja Plešnar, Alenka Mihorič, Danaja in Kristina Lampe, Vladimir Kržišnik in Ana Balantič.

Dan prej, v soboto, 16. novembra, smo se na povabilo JSKD Tolmin Vladimir Kržišnik, Alenka Mihorič, Ana Balantič, Lilijana Homovec in člani posoško-beneško-rezijanskega lit. društva PO BE RE udeležili literarne delavnice v predverju tamkajšnje kinodvorane. Z mentorjem Davidom Bandljem, pesnikom, literarnim zgodovinarjem, zborovodjem in profesorjem na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici smo pilili svoje literarne prispevke.

ponedeljek, 18. november 2013

V zavetju besede 2013

Drugi vikend v novembru je v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju z območno izpostavo Ljutomer v Mali Nedelji potekalo državno srečanje literatov seniorjev V zavetju besede. Srečanja se je udeležilo osem izbranih avtorjev finalistov po izboru državnega selektorja Zorana Pevca.


Zoran Pevec, pesnik, kritik, esejist, urednik, je med besedili 29 nominiranih avtorjev iz 6 regijskih srečanj izbral osem finalistov, in sicer: Ljudmilo Conradi iz Celja, Ivanko Kostantino iz Šempasa, Murko Kristan iz Ljubljane, Mileno Miklavčič iz Žirov, ki je obenem tudi članica RIS- a, Rudija Mlinarja iz Brežic, Vesno Šare iz Kopra, Rosvito Švajgeriz Maribora in Štefana Titana iz Tišine.



Državno srečanje se je začelo že v petek z literarnim večerom in s predstavitvijo vsestranske umetnice, Maje Gal Štromar. Majo smo spoznali kot svetovljanko, ki se najpogosteje pojavlja kot gledališka in filmska igralka, redno piše dramska besedila za gledališče in radio, je avtorica treh romanov in štirih pesniških zbirk, izdala je monodramo in otroško knjigo Črkolandija, obenem pa je tudi prevajalka. Na literarnem branju so predstavili njeni dve izdani knjigi: avtobiografski roman Misli name, ko ti je lepo.

V popoldanskem času je sledila delavnica s finalisti srečanja, kjer so s pomočjo državnega selektorja Zorana Pevca prebrali svoja besedila in jih tudi izboljšali. Odlomke proznih del in pesmi izbranih avtorjev so poslušalci spoznali ob predstavitvi letošnjega zbornika z besedili vseh nominiranih avtorjev z naslovom V zavetju besede 2013. Poleg literarnih besedil so v njem objavljena razmišljanja o pogojih, delu, poročilu in izboru  vseh osmih letošnjih regijskih strokovnih spremljevalcev (Goran GluvićMarica ŠkorjanecMarjan PungartnikDavid BedračPatricija Dodič,Tomaž MahkovicLela B. NjatinAna Porenta).

Zoran Pevec je v svojem uvodniku po izboru finalistov zapisal, da je bila »letošnja bera poslanih prispevkov obsežna in prav gotovo je bilo področnim selektorjem težko izbrati najboljše izmed njih. In podobno zahtevno je bilo od 29 področnih avtoric in avtorjev izbrati osem finalistov. Ker književnost ni športna disciplina, pa četudi v književnosti prijajo nagrade, se mi zdi pomembno, da seniorska srečanja v finalu niso zasnovana kot tekma za zmagovalko/zmagovalca, temveč da gre za dogodek enakih med enakimi. Z veseljem in zanimanjem ugotavljam, da so izbrani zapisi precej enakovredni glede na kakovost tako upovedanega kot tudi glede na vse zakonitosti, ki jih dobra literatura potrebuje. Zato sem prepričan, da so tokratni finalisti že v bližini uveljavljenih avtorjev, ki se dobro zavedajo, da je za pisanje književnosti pomembno literarno znanje in teorija ob seveda določeni meri nadarjenosti«.

Sobotni večer in nedeljsko dopoldne sta minila v gostoljubnem sprejemu ljutomerske območne izpostave  JSKD in njene vodje Mire Rebernik Žižek, ki je minil kot preplet literarne ustvarjalnosti, slovenske tradicije in prijetnega ambienta.

petek, 15. november 2013

AirBeletrina po enoletnem premoru ponovno razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo!

Vsak avtor/avtorica sme sodelovati le z eno (1) izvirno in še neobjavljeno kratko zgodbo. Natipkana naj bo v pisavi Times New Roman, v velikosti 12 ter z medvrstičnim razmikom 1,5. Dolžina zgodb naj ne presega 12.000 znakov. Besedila, ki ne bodo zadostila navedenim kriterijem, bodo žal izločena.

Zgodbo podpišite samo s šifro in ne z imenom in priimkom. V štirih (4) izvodih jo pošljite z navadno pošto na naslov: Študentska založba, Borštnikov trg 2, 1000 Ljubljana, s pripisom AIRBELETRININ NATEČAJ. Besedilu priložite zaprto ovojnico, na kateri je zapisana šifra, v notranjosti pa naj bodo vaši podatki (obvezno: ime, priimek, poštni naslov, telefon, elektronski naslov).

Zadnji rok za oddajo zgodb je 27. 11. 2013.

Žirija bo izbrala pet (5) finalnih zgodb. V petek, 13. decembra 2013, bomo na svečanem literarnem dogodku razglasili zmagovalca/zmagovalko.

Avtor/ica najboljše zgodbe bo nagrajen/a z objavo na prenovljeni strani AirBeletrine ter s 300 evri.

Žirijo bo sestavljalo uredništvo AirBeletrine (Manca G. Renko, Aljoša Harlamov, Matjaž Juren Zaza, Katja Perat). Žirija si pridržuje pravico, da ne podeli nagrade, če je nobena zgodba ne bo prepričala. V primeru, da nas bo navdušilo več zgodb, se bomo s posameznimi avtorji/avtoricami dogovorili za (honorirano) objavo.

Posredovala: Dragica Čuk-Novak

petek, 1. november 2013

Predstavitev Anine pete knjige - Odrezana sreča




Še na nobeno knjigo nisem tako težko čakala kot ravno na to, zadnjo, ki jo je napisala Ana Balantič. Iz različnih pogovorov, ki sva jih imeli še v času rojevanja le-te, sem sklepala, da povsem naključno piševa o podobnih stvareh, le da je ona dala svojim usodam prava imena in priimke. Moje zgodbe, ki so se - v nasprotju z Aninimi - skrile v anonimnosti, pa so prav zategadelj, če ponovim za Ivano Slamičevo, precej bolj ''grozne'' kot te v Odrezani sreči.
Povsem človeško je, da me je zato zelo radovedno zanimalo, kako daleč si je Ana drznila stopiti in koliko intimnega in ''prepovedanega''se bo bralcem ponudilo iz njenih zapisov.
Veselilo me je, ker se je Ana oprla na ustno izročilo, ki ga marsikdaj boleče pogrešam tudi pri uradnih raziskovalcih naše preteklosti. Nek povprečen bralec, ki mu ni toliko mar za strogo postavljene letnice, se bo ob Aninem pisanju navdušeno zakopal med strani, kajti iz zgodb bo o zgodovini Idrije razbral dosti več, kot iz kakšnih drugih, zgolj suhoparnih podatkov.
V pesmi, ki jo je dodala nekje proti koncu knjige, je zapisala, da ''za človekom pa je vedno sled''. Globoko se strinjam s to mislijo, še toliko bolj, ker so junaki iz knjige zaživeli tudi pred mojimi očmi!
Tako kot v Žireh, tako tudi v Idriji med ljudmi živijo zgodbe, ki so se vrsto let prenašale iz roda v rod, žal je prav zadnje čase takšnih (če izvzamem Ano), ki bi se jim zdelo vredno, da jim prisluhnejo, vedno manj. Mladi so pogosto prepričani, da je vse, kar je kaj vrednega, že ''itak na internetu'', bližnji pa so prenašalce zgodb običajno že siti, saj so njihova pripovedovanja slišali več kot neštetokrat.
Prav zaradi copy-paste-ov je marsikateri sodoben človek - v nasprotju z Ano, postal len in zanikrn, saj se mu zdi škoda časa sedeti in poslušati, nakar slišano še prenašati na papir (ekran).
Družine (kraji, narodi…), ki nimajo zgodb, so pusti in prazni, kot da ne bi imeli preteklosti, duše. Slovenci smo sploh znani po tem, da bi lastne prednike najraje očistili vseh grehov ter jih zavili v celofan. Kot da včasih niso lezli pod tuje rjuhe, preklinjali, varali, sovražili …
Ponekod se ljudje bojijo, češ, kaj bodo pa rekli naši zanamci, če bodo slišali, da so bili tisti pred nami tudi faulasti.
Nič hudega, verjemite, če so bili ''vseh muh polni''!
Zavedati se moramo, da je novodobni rek, ki pravi, da ''pridne punce nikoli ne pridejo v nebesa'', še kako resničen tudi v prenesenem pomenu:če bi bili predniki zgolj in samo pozitivni in takšni, brez napak, potem bi bilo pisanje o njihovem življenju nadvse pusto in dolgočasno.
Idrija, ki so ji s tistim nagravžno in skrajno brezosebno preurejenim glavnim trgom nekako odvzeli obraz, se mi zdi, da ga z Anino knjigo ponovno dobiva nazaj. Če ne drugače, pa vsaj po intimni plati.
Morda bodo občinski uradniki kdaj zmogli toliko poguma in bodo med dolgočasnim tlakom posadili kakšno drevo, dodali klop'ce in srčno si želim, da bi na njih Idrijčani posedali z Anino knjigo, ter si predstavljali glavne junake, ki oživijo in se ponovno znajdejo med ozkimi uličicami in visokimi hišami s svojimi bremeni, usodami in prekletstvi.
Mimogrede: zlata vreden je tudi narečni seznam, ki ga je dodala knjigi, v njem je moč najti besede, ki jih sodobne generacije skorajda ne poznajo več.
Naj za konec dodam še nekaj besed o literarnem večeru v knjižnici, ki še zdaleč ni bil ''klasičen'', kakršnih smo navajeni. Voditeljica večera Ivana Slamič, ki je bila obenem tudi lektorica in recenzorka knjige, mu je dodala žmohtnost in globino, ki jo ob takšnih priložnostih strašno pogrešamo.
Anino pisanje nam je položila v dlani, srce in ušesa na način, da smo zadrževali dih, kajti vse, kar je bilo povedano, je imelo smisel, obenem pa je bilo tudi sladko vabilo tistim, ki knjige še niso prebrali, naj to nemudoma storijo.
Še misel za konec: knjige, kot je Anina, ki so na nek način tudi domoznanske, bi morale imeti v slovenski literaturi posebno, bolj odmevno in spoštovano mesto. Rojevajo se sicer domala povsod - od Prekmurja do Obale -, a žal, pogosto le v samozaložništvu. Bojim se, da se tisti, ki se do njih obnašajo mačehovsko, sploh ne zavedajo, da so te knjige večne, ker so - pa naj obračamo misel kakorkoli že - del nas, naše preteklosti, za katero ni nujno, da jo ravno ljubimo, prav pa je, da se - če nam je gradivo že na voljo - z njo seznanjamo in jo globoko spoštujemo. Kajti le na tak način - preko entuziastov Aninega kova - bo zavedanje, da so bili tudi predniki iz mesa in krvi, z vrlinami in napakami, dalo našemu bivanju tod in sedaj, povsem drug pomen, zlasti pa bolj prizemljen.

Napisala: Milena Miklavčič
Slike: Vladimir Kržišnik


 

nedelja, 27. oktober 2013

Nagradni literarni natečaj: Ljubezensko pismo

Ventilator besed, revija za kulturo, vzgojo in izobraževanje, v sodelovanju z Mestno knjižnico Izola – Biblioteca civica di Isola, razpisuje literarni natečaj na temo Ljubezensko pismo, in sicer v obdobju od 01.10.-20.12.2013.



NAVODILA:

Ljubezensko pismo naj ne bo daljše od dveh tipkanih strani (približno 5000 znakov).

Literarni natečaj je namenjen osebam starejšim od 13 let. Ob vsakem prispevku navedite ime in priimek oziroma vzdevek avtorja. Posameznik lahko pošlje eno ljubezensko pismo, ki še ni bilo objavljeno v drugem mediju. Posameznik soglaša, da bo njegov prispevek objavljen na spletni strani www.ventilatorbesed.com
Prispevek, s katerim želite sodelovati na nagradnem literarnem natečaju, pošljite na elektronski naslov: vladka@ventilatorbesed.com in na dunja@ventilatorbesed.com s pripisom Za literarni natečaj „Ljubezensko pismo“. Če vašega prispevka nikakor ne morete poslati po elektronski pošti, ga lahko pošljete tudi po navadni pošti na naslov: Zavod za kulturno in publicistično ustvarjalnost Vladimira Rejc ( "ZA NATEČAJ); Valjavčeva 20, 1000 Ljubljana. Objavili bomo le čitljive prispevke.

Kvalitetne prispevke, ki bodo prispeli do 20.12.2013, bomo objavili na naši spletni strani www.ventilatorbesed.com.


NAGRADE:

Najboljše tri izdelke po mnenju komisije bomo nagradili s knjižnimi novitetami. Prva dva nagrajenca prejmeta knjigi Mestne knjižnice Izola – Biblioteca civica di Isola,, tretji nagrajenec pa prejme knjigo Zavoda za kulturno in publicistično ustvarjalnost Vladimire Rejc.

Nagrajenci, ki bodo po končanem natečaju razglašeni na www.ventilatorbesed.com, morajo svoje podatke poslati po elektronski pošti na vladka@ventilatobesed.com in dunja@ventilatorbesed.com, da se dogovorimo za prevzem nagrade.

Natečaj vodita: Vladimira Rejc in Dunja Krajnc v sodelovanju z Mestno knjižnico Izola – Biblioteca civica di Isola.



Vabljeni k sodelovanju!


Poslala: Joži Kokalj

sobota, 26. oktober 2013

Finalisti Seniorjev 2013

Kot že vrsto let doslej je tudi letos potekal natečaj za pisce seniorje v organizaciji JSKD. Izmed 150 prijavljenih se je na regijska srečanja uvrstilo 29 avtorjev in med nominiranimi besedili je državni selektor, Zoran Pevec, izbral 8 avtorjev-finalistov.
Naši članici Mileni Miklavčič delajo družbo še Ljudmila Conradi, Ivanka Konstantino, Murka Kristan, Rudi Mlinar, Vesna Šare, Rosvita Švajger in Štefan Titan.
Drugi novembrski vikend bo v Mali Nedelji potekalo srečanje na državni ravni, kjer bo tudi razglašen letošnji zmagovalec.
Za Mileno stiskamo pesti, vsem finalistom pa čestitamo za uvrstitev.
Ivana Gantar

sreda, 23. oktober 2013

nedelja, 20. oktober 2013

Rezultati razpisa za najboljšo samozaložniško knjigo

Člani našega literarnega društva smo dejavni na različnih področjih literarne umetnosti. Toliko uspehov je, da je treba našo spletno stran včasih dopolnjevati večkrat na dan.
Za člane Literarnega društva Ris je letošnji oktober pravi jesenski mesec, v katerem se obira sadove.
Iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ljubljana je prišla novica, da se je na letošnjem razpisu za najboljšo samozaložniško knjigo odlično odrezal tudi Risovec Dare Likar. S knjigo Faca se je uvrstil med pet finalistov.
Po oceni komisije v sestavi Gorana Gluviča in Barbare Rigler je prvo mesto zasedla Tina Kodre, ki živi v Podnanosu, s knjigo Beli morski pes, vitez v postelji.
Daretu, in seveda vsem finalistom, čestitam v imenu članov Literarnega društva Ris.

Predsednica Literarnega društva Ris: Ivana Gantar

sobota, 19. oktober 2013

Srečanja nad 80 let starih upokojencev v Idriji, na Marofu in v Črnem Vrhu

 
 
V četrtek in petek, 17.in 18.10.2013 je Društvo upokojencev Idrija, kot vsako leto, pripravilo srečanje svojih članov starejših od 80 let. Srečanja so bila v Domu upokojencev na Marofu, v Idriji in v Črnem Vrhu.


V prvem delu prisrčnega kulturnega programa je zbranim Otroški pevski zbor Osnovne šole Idrija s svojimi vedrimi glasovi in nasmejanimi obrazi dvignil razpoloženje. Popeljal je s pesmijo poslušalce po državah sveta. Pesmi, zapete v jezikih več narodov, so pospremili s kratko predstavitvijo posamezne države. Res izvirno in prisrčno.

 

Sledil je nastop Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Idrija. Čisti glasovi so zveneli ubrano, ni naključje, da v zadnjem času dosega zmagovalna mesta. Vodi ga zborovodja Ivan Rijavec mlajši. Spraševali smo se, ali bi bili tudi mi tako dobri, če bi po končani gimnaziji ob slovesu od Ivana Rijavca starejšega ne opustili zborovskega petja.

 














Koncert so popestrili člani Literarnega društva RIS z recitacijami. Na Marofu so nastopili: Slavica Uršič, Ksenija Zmagaj, Ivana Gantar in Sabina Eržen. V Idriji: Irena Cigale, Ana Balantič, Ivana Gantar in Sabina Eržen, v Črnem Vrhu Lilijana Homovec. Moramo se pohvaliti. Naše interpretacije so iz nastopa v nastop boljše. 

 
Program je v vseh treh krajih povezovala Draga Urbas Keravica. Bilo je prijetno poslušati njeno pravilno in razločno izgovorjavo slovenskega jezika. Profesorica je članica Društva upokojencev Idrija in članica Literarnega društva RIS Idrija.
Po kulturnem programu so udeleženci ob zvokih harmonike še zaplesali in nam vsem pokazali, da se lahko veselo in aktivno živi v vseh življenjskih obdobjih.



Napisala: Irena Cigale
Fotografske posnetke prispevala: Ivana Gantar

petek, 18. oktober 2013

Zaključek natečaja Govorička


V torek, 15.10.2013 se je v Goriški knjižnici Franceta Bevka, z razglasitvijo zmagovalke zaključil prvi literarni natečaj humorne kratke proze, ki ga je razpisal GORIŠKI LITERARNI KLUB GOvoRICA v sodelovanju s knjižnico.
Predsednica kluba Darinka Kozinc je povedala, da je na natečaj prispelo 27 del. Natečaj še ni tradicionalen, naj pa bi to postal. Poudarila je, da so bili zelo zadovoljni nad odzivom. Pisati v narečju in še humorno je velika omejitev.
Komisija v sestavi: Katarina Vuga, profesorica slovenskega jezika, predsednica; Polona Kavčič, slavistka, delavka Goriške knjižnice, članica in Iztok Höen, slavist, dolgo let ravnatelj OŠ Šempas, član
Po besedah predsednice komisija ni imela lahkega dela. Kot je sama rekla, je s kvaliteto prispelih del izredno zadovoljna. Odkrila je mnogo novih besed, kar pri njenem nadaljnjem delu veliko pomeni. Največ prispevkov je prišlo iz Idrije – kar 8. Zastopani so bili še Kobarid drugi kraji Soške doline, Ajdovščina, Col, Kras ...
Direktorica Goriške knjižnice, Irena Škvarč je povedala, da zgodbe ne bodo izšle v tiskani obliki, ampak bodo vsebine predstavili na spletnem portalu KAMRA – to je spletni portal vsesplošnih slovenskih knjižnic z domoznansko vsebino.
Iz Literarnega društva Ris smo sodelovali: Anka Vončina, Slavica Uršič, Ana Balantič, Dare Likar, Roža M. Pečnik Kertel in Ivana Gantar.
Razveseljivo je dejstvo, da je na natečaju sodelovalo veliko število mladih. Med dijaki Šolskega centra Nova Gorica sta bila tudi Gašper Mrak iz Dol in Idrijčan Aljaž Gantar.
Osem izbranih besedil so na prireditvi prebirali avtorji. Z njimi so dodobra nasmejali številno občinstvo. Med njimi Risovki Slavica Uršič z zgodbico Pa špiza u Stara Garica in Anka Vončina, Kak sa ratal žlikrafi. Slednja je obiskovalce na prireditvi z žlikrofi tudi postregla.
Dobitnica prve nagrade – 100 EUR je bila Olga Kolenc iz Nove Gorice, članica Goriškega literarnega kluba GOvoRICA. Komisijo je prepričala s svojo zgodbico Bajtačeu Brencl v vojskarskem narečju.
Vsi sodelujoči na natečaju smo prejeli lepa knjižna darila.

Poročilo sestavila: Slavica Uršič
Fotografski posnetki: Anka Vončina in Olga Kolenc




Zaradi tehničnih težav zgodb ne morem objaviti na desnem meniju.
Zato ju začasnu objavljamo.

Anka Vončina: Kak sa ratal žlikrafi
Slavica Uršič: Pa špiza u stara Garica

nedelja, 6. oktober 2013

Slovesna prireditev v Godoviču - Veselimo se Manjinih uspehov

Gasilski dom v Godoviču je tokrat napolnilo iskreno prijateljstvo in veselje ob Manjinih življenjskih uspehih. Zbrali smo se njeni prijatelji in znanci, med katere vsekakor sodimo RIS-ovci. Glavno besedo sta imeli slavljenka in scenaristka Manja Plešnar in predsednica Literarnega društva RIS Idrija Ivana Gantar.
Vedre tekste poezije in proze smo brali: Sabina Eržen, Kristina Lampe, Irena Cigale, Ivana Gantar, Ana Balantič in Vladimir Kržišnik. O preteklosti Godoviča, predvsem pa o najdbah dinozavrovih sledi na tem področju, je spregovoril Marko Cigale. Z glasbo sta dogodek popestrila pevca Vinko Tavčar, ki je svoje petje spremljal s kitaro, in Matej Cigale z igralskim pristopom.
Program so razgibali skeči, odigrali pa so jih Matej Cigale, Milena Miklavčič, Ivana Gantar in Kristina Lampe.
Naj omenim, da smo bili veseli gostov iz oddaljenih Velikih Lašč Ane Porenta in Gregorja Grešaka iz Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti.
Posebno Ane, ki je Manji pomagala na začetku ustvarjalnosti, je bila slavljenka vesela.
Kot se za slavnostne prireditve spodobi, smo tudi to zaključili z zakusko in prijetnim klepetom.

Zapisala: Irena Cigale 

sobota, 5. oktober 2013

Zaključek 13. Festivala za tretje življenjsko obdobje

Z ravno pravšnjo mero treme sem se v četrtek odpravljala v Cankarjev dom. Bila sem nagrajenka literarnega natečaja za starejše na razpisano tematiko Kako smo se igrali nekoč, kako se igrajo moji vnuki danes.
Veličasten Cankarjev dom mi je dvigoval adrenalin in hkrati tremo. Med nepopisno množico ljudi pa se je oboje hitro razblinilo.
Na zaključni prireditvi literarnega natečaja F3ŽO smo se srečali mlajši in starejši kulturni in literarni ustvarjalci ter spregovorili o različnih vidikih aktivnega državljanstva, med drugim o skrbi za okolje, medsebojni in medgeneracijski pomoči, ter skrbi za kulturno dediščino, ki so bile teme letošnjega natečaja.
Ob prijetni in energični voditeljici, sicer ravnateljici celjske osnovne šole Marijani Kolenko, so vsi "strahovi" postali prijetni sopotniki. Poleg nagrajencev nagradnega natečaja za otroke in starejše sta sodelovala še pisatelj Aljoša Haralamov ter hidrologinja dr. Mira Kobold.
Prireditev je pripravilo Društvo upokojenih pedagoških delavcev Slovenije.
Nagrajenci natečaja za otroke so bili: Ema Bojnec, Tjaša Mumel, Ines Šišič, Nina Lešnik Ponikvar, Mojca Trajbarič, Sara Šopa. Nagrajenke za starejše: Ivana Vatovec, Ivana Gantar in Nataša Žilevski.
Meni je je bila podeljena prva nagrada za razpisano temo Kako smo se igrali nekoč, kako se igrajo moji vnuki danes.
Po končani dveurni prireditvi, na kateri so prisotni nagrajenim zastavljali različna vprašanja, smo se preselili na Odprti oder Cankarjevega doma, kjer smo prejeli priznanja in nagrade.
Po prostem času za kosilo smo bili ob 16.30 vabljeni tudi na zaključno prireditev 13. Festivala za tretje življenjsko obdobje, kjer sta nas pozdravila državna sekretarka Kabineta predsednice vlade Tamara Vonta in podpredsednik programskega sveta festivala Marjan Šiftar.
Za slovo nas je do solz nasmejal večno mladi Janez Hočevar - Rifle s svojo monokomedijo Star fotr.


Napisala: Ivana Gantar








Člani Literarnega društva RIS Idrija Ivani iskreno čestitamo, se veselimo z njo in ji želimo še veliko
uspehov.

petek, 4. oktober 2013

Milena Miklavčič na 18. srečanju slovenskih mladisnkih pisateljev


Od 26. do 28. septembra  je v Murski Soboti in v Veliki Polani potekalo 18. srečanje slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede. To je tradicionalni vseslovenski literarni festival, na katerem so se tudi letos zbrali literarni ustvarjalci, ki pišejo za otroke in mlade, literarni strokovnjaki, ki preučujejo mladinsko književnost, knjižničarji in književni pedagogi, ki so povezani z mladinsko književnostjo. Na srečanju vsako leto podelijo večernico, nagrado za najboljše izvirno leposlovno mladinsko delo, ki jo podeljuje Časopisno-založniško podjetje Večer. Letos jo je prejel pisatelj Peter Svetina za knjigo Ropotarna.


Petek, 27. septembra, je bil rezerviran za obiske literarnih ustvarjalcev na pomurskih osnovnih in srednjih šolah. Letos so našo članico Mileno Miklavčič – mladinsko pisateljico , pravljičarko in pisateljico povabili na OŠ III. V Murski Soboti. Malčki iz 2. in 3. razreda so jo pričakali na hodniku in potem so se družili toliko časa, dokler se niso naveličali. Istočasno je pisatelj Slavko Pregl zabaval učence iz višjih razredov in tudi on se je vrnil v zbornico zelo dobro razpoložen.


V okviru osemnajstega Srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 2013 so se odpravili tudi na ekskurzijo Po poteh Miška Kranjca.
V kulturni dvorani v Veliki Polani pa so slišali marsikaj zanimivega na simpoziju Tematiziranje revščine v slovenskih mladinski književnosti, obenem pa so si lahko v avli kulturnega doma ogledali razstavo z naslovom Večerničina literarna bera 2012.
Še istega večera so na domačiji pisatelja Miška Kranjca predstavili projekt Društva slovenskih Pisateljev Slovenska pisateljska pot, ki se začne na domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani in pelje sedemsto kilometrov po vsej Sloveniji, na poti pa se lahko popotniki ustavijo na domačijah znanih slovenskih literatov. Sledila je predstavitev Ustvarjalnega in doživljajskega ateljeja pri dobrih ljudeh, ki ob domačiji pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani vključuje še štiri nove lesene zgradbe ob domačiji, v katerih bodo literati in drugi obiskovalci lahko tudi bivali. Pisatelji so druženje zaključili z literarno-glasbenem večerom in pogostitvijo z bujto repo.

Povedati je treba še, da Milena te dni nestrpno čaka na dvojno rojstvo: nagrajena slikanica Gal in lačne hruške ter knjiga za odrasle Ogenj rit in kače niso za igrače, sta namreč tik pred izidom.

sreda, 2. oktober 2013



Risi tudi v filmu o Perkmandlcu

Marsikomu še ni znano, da je besedilo, ki ga je Robert Šabec dopolnil, mu slikar Jurij Pfeifer vdahnil podobo, ter idrijčan - igralec Silvij Božič posodil svoj glas, v osnovi zapisala naša Ris-ovka, Anka Vončina.
Film Perkmandlc, v katerem nastopa nagajivi jamski škrat, nas je v četrtek 26. septembra pričakal v Antonijevem rovu. Otrokom in spremljevalcem se je predstavil v novem videu, pripravljenim prav za najmlajše obiskovalce muzejskega rudnika. S svojim čarobnim glasom in nagajivim videzom je Perkmandlc mlade obiskovalce na kratko in hudomušno popeljal skozi zgodovino rudnika in mesta nad njim. Obiskovalce dogodka je na predstavitvi v prizivnici Antonijevega rova, tokrat v podobi „knapa“, najprej pozdravil igralec Silvo Božič in odstrl nekaj rudarskih zgodb in spominov, po ogledu videofilma pa so se najmlajši obiskovalci, skupaj z rudarskimi vodiči spustili v idrijsko podzemlje na obisk k Perkmandlcu, ki poslej pred obiskovalci zaživi v novi luči.

sobota, 21. september 2013

Nova zbirka Rože M. Pečnik Kertel

Vsakokrat, ko lahko pišem o uspehih in dosežkih naših članov me preveva nekakšen blažen občutek in prijetno žgečkanje okrog srca se mi vse pogosteje dogaja.
Spet ga imamo, novega otročička mislim. Tokrat nam Roža M. Pečnik Kertel s peresom zrele ženske opisuje dogodke svoje mladosti, neke zgodovine, ki je naša skupna polpreteklost.
Čeprav imamo na življenje v belem, rdečem in modrem, vsak svoje poglede in doživetja, pa je v pisanje Pečnik Kertlove zlito nemalo ljubezni do sočloveka in narave in tedanje železne čase odene v zlato.
Po treh pesniških zbirkah, pa nam pesnica, pisateljica slikarka … Roža M. Pečnik Kertel, v naročje tokrat pošilja prozno delo. Naslovila ga je ZGODBE V BELEM, RDEČEM IN MODREM. Avtorica nam v prijetnem, zelo pozitivnem duhu opisuje čas, ko smo živeli belo modro rdeče, ki je hkrati čas njene, pa tudi naše mladosti.
Zakaj pravim tudi slikarka? Svoje Zgodbe v belem, rdečem in modrem je namreč opremila z lastnimi slikami in priznati ji je treba, da svoja čustva, s pomočjo barv in čopiča uspešno zlije na papir.
Naša članica Pečnik Kertlova, se v knjigi spominja prav obdobja belih bluz modrih kril in rdečih rut, njena življenjska pot pa se je pričela prav v Idriji. Ljubečo dušo, ki jo vodi k pisanju, so ji izoblikovali starši, saj izhaja iz družine, ki je preživljala nemalo težkih dni, a kljub trnjevi poti ostala povezana in zgleda vredna družina.

torek, 17. september 2013

14. Pesniška olimpijada + 3. Mlada Pesniška olimpijada

14. Pesniška olimpijada

RAZPISNI POGOJI:
    -  srečanje je namenjeno dijakom in študentom s statusom (ob prihodu bodo izbrani kandidati
        priložili potrdilo o vpisu)
    -  kandidati naj organizatorju po elektronski pošti pošljejo izpolnjene prijavnice in v vpogled
       priložijo deset (10) svojih pesmi
   -  pesmi naj bodo napisane in shranjene v programu Word  (vsaka na svoji strani) ter opremljene z
       imenom in priimkom
   -  izbor snovi, tem in motivov pesniškega snovanja je docela v avtorjevi domeni

Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.

Žirija bo najizrazitejšega avtorja nagradila z organizacijo lastnega literarnega večera in knjižno nagrado,
s katero bodo nagrajeni tudi vsi udeleženci 14. Pesniške olimpijade.
Organizator  si  v  primeru  večjega  števila  prijav  pridržuje  pravico  do  izbora  udeležencev  na  osnovi
strokovne ocene poslanega pesniškega dela.


3. Mlada Pesniška olimpijada

Sodelujejo lahko vsi osnovnošolci, ki se z ENO (1) avtorsko pesmijo, napisano v slovenskem jeziku,
prijavijo na natečaj in izpolnjujejo pogoje za prijavo. Natečaj je razdeljen v dve starostni kategoriji:

1. kategorija: učenci od 1. do 4. razreda OŠ
2. kategorija: učenci od 5. do 9. razreda OŠ

POGOJI ZA PRIJAVO:
  - Avtor pesmi mora biti osnovnošolec, pesem pa mora biti napisana v slovenskem jeziku.
  - Tema natečaja je »PISANA JESEN«. Naslov pesmi je prepuščen avtorju. Učenci se lahko
     zgledujejo po pesmih otroških avtorjev, ki so ali še pišejo o podobni tematiki.
  - Pesem naj bo napisana in shranjena v programu Word (v enem izvodu) in opremljena z imenom
    in priimkom učenca.

Prijave, ki ne bodo zadostile vsem pogojem, bodo izločene iz natečaja.

Strokovna žirija, ki jo bo izbral organizator, bo najizrazitejše tri (3) avtorje iz vsake kategorije nagradila
s knjižno in praktično nagrado ter priznanjem, povabljeni pa bodo tudi na zaključno prireditev 14.
Pesniške olimpijade, ki bo v soboto, 16.11.2013, v Dvorcu Bukovje, kjer bodo lahko svojo pesem
predstavili občinstvu.

sreda, 4. september 2013

Zaključni del dvodnevnega VII. Literarnega maratona RDEČA JABOLKA Ajdovščina 2013, ki je potekal v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini, v torek 3. septembra 2013, od 15.00 do 20.30 ure


Popoldanski del maratona je bil namenjen avtorjem literarnih zapisov PISMO MOJI MAMI, ki so se odzvali vabilu Društvu animatorjev Norma 7 in poslali svoje prispevke v mesecu marcu oziroma aprilu letošnjega leta. Na razpis društva je prispelo 62 prispevkov. Vse prispevke je pregledala in ocenila petčlanska komisija, ki jo je vodila Majda KNE, slovenska pesnica in prevajalka. Komisija je imela silno teško delo, saj so na razpisu sodelovali tako učenci osnovnih šol kot oskrbovanci domov starejših občanov. Prispevki so bili tudi žanrsko zelo različni. Po medsebojnem usklajevanju je komisija naredila le ožji izbor, ni pa določila zmagovalcev. Društvo animatorjev Norma 7 je vse prispevke zbralo v Zborniku, ki so ga prejeli vsi udeleženci natečaja. Res lepo in vsi smo bili prijetno presenečeni.
Na razpis je poslalo svoje prispevke tudi 10 članov Literarnega društva RIS in sicer: Ana Balantič, Irena Cigale, Dragica čuk-Novak, Ivanka Gantar, Dare Likar, Meta, Milena Miklavčič, Roža M. Pečnik-Kertel, Marija Manja Plešnar in Slavica Uršič
V ožji izbor smo se uvrstili: Ana Balantič, Dare Likar, Irena Cigale in Milena Miklavčič.



Avtorji so imeli priložnost svoja dela predstaviti udeležencem maratona. V kolikor niso želeli sami brati svojih del, so ta prebrali člani bralne skupine Društva Norma 7 (večinoma težki invalidi na vozičkih).
Po resnično maratonskem branju, ki je trajalo več kot 6. ur, a smo ga poslušalci zaradi pestrosti zbrano in z zanimanjem spremljali, so vsem udeležencem v avli Dvorane prve slovenske Vlade člani Društva Norma 7 pripravili še zakusko. Ob sproščenem klepetu se kar nismo mogli posloviti od naših gostoljubnih gostiteljev.



Kdor bo le mogel, se bo prireditve udeležil tudi drugo leto.

Napisala: Irena Cigale
Fotografije: Milena Miklavčič

sreda, 28. avgust 2013

Poezija upora



V soboto zvečer je s ploščadi pred tolminskim Muzejem odmevala uporniška poezija.
Ob 300 letnici Tolminskega punta, se v tem kraju že vse leto odvijajo različne prireditve, in obeleženju zgodovinskih dejstev se je pridružil tudi kobariški KUD PeBeRe.

Po scenariju za sobotni dogodek, ki sta ga napisala Benečan Aldo Clodig in domačin Vojko Rutar, smo lahko prisluhnili poeziji upora. Prvi del je potekal v obliki recitala, saj jo je med izvajanjem glasbe KD Rečan, prebiral zamejski del društva PeBeRe. Povezovala ga je Margherita Trusgnach, vodenje drugega dela pa je nato prevzel Vojko Rutar in je bil namenjen predvsem branju.




Kot že omenjeno so na prireditvi, ki nekako zaključuje letošnja dogajanja ob okrogli obletnici uporništva v Posočju, sodelovali člani PoBeRe-ja, literati iz Benečije, Rezije in Posočja, v goste so povabili še člane Literarnega društva Ris iz Idrije in vabilu so se odzvali Slavica Uršič, Milena Miklavčič, Vladimir Kržišnik, Ana Balantič in Ivana Gantar, za glasbeni del in prijetno popestritev dogodka pa so poskrbeli člani in članice KD Rečan iz Lies. 



 
Vsebina prebranih pesmi se je dotikala tako zgodovinskih dogodkov, kot problemov sodobnega časa, saj je bilo slišati glasove upora proti genskim spremembam v prehrani, pretiranemu farmacevtskemu lobiju in zlorabi zdravil, načinu izkoriščanja delavstva, pa tudi besede ženskega upora.

Manipulacija, ki se ji torej posameznik ne more izogniti, tako še naprej ostaja glavno orodje vodilnih v vseh družbenih ureditvah, zato se duh upora kot nujno zlo pojavlja v vsej zgodovini človeštva, združuje ljudi in pogosto privede do skupinskega uporništva. Prav o slednjem je torej tekla beseda v Tolminu, pa čeprav samo skozi pero literarnih ustvarjalcev.